Psihološka pomoč za otroke in mladostnike
Kako deluje?
Gre za obliko pomoči, ki posameznika podpira pri iskanju lastnih rešitev, ko se sooča z različnimi situacijami in problemi. V praksi to pomeni, da otrok ali mladostnik usvoji določene veščine, ki mu lahko pomagajo pri spoprijemanju z določenimi težavami.
Podpira pri spremembah, za katere se odločimo, kar pomeni, da lahko učinkuje na vedenje, notranje doživljanje, samopodobo in perspektivo pri doživljanju različnih situacij.
Otroci in mladostniki se psihološke pomoči lahko udeležijo le s privolitvijo staršev ali skrbnikov. Vsebina srečanj je zaupna, vse informacije pa se varujejo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 163/22; ZVOP-2).
V kakšnih primerih lahko pomaga?
Otroci in mladostniki se lahko soočajo s številnimi zahtevami in težavami, ki so povezane z njimi samimi, z družino, prijatelji, šolo ali drugimi pomembnimi področji. Tekom srečanj se lahko na primer naučimo prepoznavanja občutkov in uravnavanja čustev, načrtovanja učenja ter vaj čuječnosti in sproščanja.
- razumevanje notranjega doživljanja (npr. zakaj sem jezen, žalosten, zakaj tako reagiram)
- čustvene stiske (npr. nemir, zapiranje vase, strahovi, žalost, navezanost)
- izboljšanje samopodobe (npr. nič mi ne gre, nisem uspešen, nisem zadovoljen s svojim videzom)
- izboljšanje komunikacije (npr. kako nekomu na spoštljiv in primeren način povem, kako se počutim ali da se ne strinjam z njim)
- medvrstniški odnosi (npr. počutim se osamljeno, nimam prijateljev, ne znam nadzorovati jeze, strah me je sklepati prijateljstva, zašel sem v slabo družbo)
- socialne veščine (npr. postavljanje zase, asertivnost, vključevanje v vrstniško skupino)
- družinski odnosi (npr. rivalstvo med sorojenci, nepovezanost s staršem, ne razumem se z učiteljem)
- učne težave ali težave v šoli (npr. strah pred spraševanjem, katero srednjo šolo izbrati, učne strategije, upad šolskega uspeha)
- podpora pri konkretnih življenjskih situacijah (npr. ko potrebujemo pogovor o nečem, kar nas teži)
- težave s prilagajanjem v novo okolje (npr. menjava šole, selitev)
- težave in stiske v obdobju odraščanja (npr. pomanjkanje motivacije, občutek nerazumljenosti, prilagajanje na spremembe, osamosvajanje)
Kako poteka?
Prvo srečanje se začne z uvodnim pogovorom. Namen uvodnega pogovora je, da se psiholog in otrok oz. mladostnik spoznata, vzpostavita stik in da psiholog pridobi osnovne informacije o otroku oz. mladostniku ter njegovih težavah. Glede na to se opredeli tudi cilje in število srečanj.
Psihološka pomoč za otroke in mladostnike je zasnovana celostno, kar pomeni, da so v proces vključeni tudi starši ali skrbniki. Pomemben del tako predstavlja vzpostavitev odnosa sodelovanja s starši ali skrbniki ter njihovo usmerjanje in podpora.
Preko pogovora odkrivamo svoje občutke in misli, povezane z določeno situacijo ali težavo. Že sam pogovor in ubeseditev doživljanja lahko pomaga pri razbremenitvi in vodi do spoznanj o lastnem pogledu na situacijo in možnih rešitvah/spremembah.
Ker se otroci in mladostniki velikokrat lažje izrazijo drugače kot preko pogovora, pri delu pogosto uporabljam še druge tehnike:
- igra vlog
- lutke
- risanje
- igra
- vaje čuječnosti in sproščanja
- ponazoritev s primeri in zgodbami
- gibanje, ples